Opredelitev zakona o enotnem partnerstvu (UPA)
Kaj je zakon o enotnem partnerstvu (UPA)?
Zakon o enotnem partnerstvu (UPA) zagotavlja upravljanje podjetij partnerstva v več ameriških zveznih državah. UPA ponuja tudi predpise, ki urejajo prenehanje partnerstva, ko se partner razide.
Ključni obroki
- Zakon o enotnem partnerstvu (UPA) določa upravljanje poslovnih partnerstev v nekaterih zveznih državah ZDA.
- Približno 37 držav spoštuje Zakon o enotnem partnerstvu (UPA).
- UPA velja samo za splošna partnerstva in družbe z omejeno odgovornostjo (LLP).
- UPA omogoča, da se partnerstvo strinja, da se bo nadaljevalo v 90 dneh po tem, ko en partner zapusti partnerstvo. To preprečuje takojšen razpad partnerstva.
- Ustvarjanje partnerstva, obveznosti, sredstva in fiduciarne dolžnosti urejajo tudi Enotni zakon o partnerstvu.
- Zadnja različica zakona je bila pripravljena leta 1997 s spremembami v letih 2011 in 2013.
Razumevanje zakona o enotnem partnerstvu (UPA)
Izvajanje UPA deluje kot statut, ki je pravilo, ki ga sprejemajo zakonodajalci v nasprotju z vladnimi agencijami. Zakon o enotnem partnerstvu je leta 1914 ustvarila nacionalna konferenca komisarjev o enotnih državnih zakonih (NCCUSL). Od zadnje ponovitve akta ga spoštuje 37 držav v ZDA. Zakon o enotnem partnerstvu se uporablja le za splošne obveznosti in
družbe z omejeno odgovornostjo (VŽU). Ne velja za komanditna partnerstva (Plošče).Namen Zakona o enotnem partnerstvu je dati smernice za različne poslovne odnose. To običajno velja za mala podjetja in ohlapna partnerstva, saj imajo večja podjetja sklenjene podrobne sporazume, ki urejajo vse spremembe v podjetju. Zakon ureja, kako nastane partnerstvo, fiduciarni dolžnosti partnerstva in njegovih partnerjev ter opredeljuje sredstva in obveznosti partnerstva.
Eden najpomembnejših vidikov UPA navaja, da ko zapusti enega partnerja v podjetju, večina interesi preostalih partnerjev se lahko dogovorijo za nadaljevanje partnerstva v 90 dneh od disociacija. Zakon o enotnem partnerstvu je partnerstva učinkovito rešil pred razpadom po ločitvi partnerja.
Odkar je bil leta 1914 pripravljen prvi zakon o enotnem partnerstvu, je bil večkrat revidiran, nazadnje leta 1997. Spremembe v letih 2011 in 2013 so bile dodane k zakonu, da se pojasnijo nekateri jeziki v različici iz leta 1997.
Zakon o enotnem partnerstvu (UPA) iz leta 1997
Leta 1996 so bile sprejete spremembe partnerstva z omejeno odgovornostjo in združene v zakon o enotnem partnerstvu. Poleg pravila, ki pravi, da imajo partnerji, ko zapustijo partnerstvo, 90 dni časa, da določijo, ali naj se partnerstvo nadaljuje oz. raztopi, zakon o enotnem partnerstvu vključuje naslednje značilnosti:
- Partner v partnerstvu ima lahko določene interese kot ločene obveznosti v zvezi z drugo premoženje v partnerstvu, ki jim onemogoča nekatere pravice na sredstvih v partnerstvo. Kot tak je upnikom zakonsko dovoljeno, da vložijo terjatve do družbenika, v nasprotju s skupnimi sredstvi v partnerstvu.
- Dolžnosti partnerjev v zvezi z njihovim poslovanjem v dobri veri so določene v zakonu. Takšnih osnovnih standardov ni mogoče odpraviti z nobenim partnerjem ali partnerskim sporazumom.
- Opisuje standarde za konverzije in združitve, na primer prehod iz partnerstva v komanditno družbo ali združevanje, da se ustvari nov subjekt.
- Zagotavlja zaščito družbe z omejeno odgovornostjo za družbenike z omejeno odgovornostjo.