Tukaj bi lahko podnebne spremembe povzročile znižanje kreditne ocene
Ključni zaključki
- Bonitetna ocena ZDA bi lahko do leta 2100 padla še za pet stopenj, če bodo podnebne spremembe divjale, ocenjuje raziskava.
- Stroški za spopadanje s podnebno povzročenimi katastrofami bi lahko škodovali zmožnosti ZDA in drugih držav, da plačajo svoje dolgove, kar bi povzročilo višje stroške zadolževanja.
- Znižanje kreditne ocene bi se lahko izognili, če bi države izpolnile cilje emisij, ki so jih leta 2015 določili Pariški sporazumi.
ZDA in drugim državam bi lahko padle bonitetne ocene zaradi učinkov podnebnih sprememb, zaradi česar bi bilo težje odplačati njihove dolgove.
To je po raziskavi Patrycje Klusak, raziskovalke iz Cambridgea, in skupine znanstvenikov, ki uporabil AI za izračun verjetnega vpliva podnebnih sprememb na finance 109 držav po vsem svetu svetu. Klusak je svoje ugotovitve, prvič objavljene leta 2021 in posodobljene ta mesec, opisala v članku za The Conversation prejšnji teden. ZDA bi bile med najbolj prizadetimi, kot kaže zemljevid potencialnih znižanj kreditne ocene.
"Želeli smo določiti ceno, kaj se bo zgodilo po letu 2100," je dejal Klusak. "Ne bo pomembno, ali ste v Skandinaviji, ali ste v Kanadi ali na Maldivih, to bo vplivalo na vas."
Do leta 2100 bodo ZDA v skladu s scenarijem »kot običajno«, po katerem bodo emisije toplogrednih plinov še naprej naraščale s stopnjo, kot so v zadnjih letih. bonitetna ocena bi lahko padla 4,6 zareze. Če bi ga S&P znižal za pet stopenj, bi ga povzpel na A- s trenutne skoraj popolne ocene AA+, zaradi česar bi bil kreditno vreden kot sta Poljska in Malta danes, in vlado stane kar dodatnih 95 milijard dolarjev na leto za servisiranje državne dolg.
„Uničenje fizičnega in naravnega kapitala, fiskalne posledice ekstremnih dogodkov ter prilagajanje in ublažitev naložbe, zmanjšana produktivnost in politična nestabilnost«, bi vsi terjali svoj davek in znižali bonitetne ocene, je zapisal Klusak. v časopisu. Raziskava napoveduje, da bi se njihove bonitetne ocene držav lahko začele slabšati že leta 2030 in se sčasoma poslabšale.
Klusakov model je sprejelo že več evropskih bank pri ocenjevanju finančnih tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe, je dejala.
Dobra novica s finančnega vidika je, da če države dosežejo svoje emisijske cilje, ki jih določa pariškega sporazuma iz leta 2015 bi bil vpliv na nacionalne bonitetne ocene minimalen, menijo v študija.