Kako ponudba denarja vpliva na inflacijo?
Inflacija se lahko zgodi, če se denarna ponudba v sicer normalnih gospodarskih razmerah raste hitreje kot gospodarska proizvodnja. Na inflacijo ali stopnjo, s katero se povprečna cena blaga ali storitev sčasoma povečuje, lahko vplivajo tudi dejavniki, ki presegajo ponudbo denarja.
Teorija, o kateri se najbolj razpravlja o povezavi med inflacijo in ponudbo denarja, je količinska teorija denarja (QTM), vendar obstajajo druge teorije, ki to izpodbijajo.
Teorija količin
Količinska teorija denarja predlaga, da se menjalna vrednost denarja določi tako kot vsako drugo dobro, s ponudbo in povpraševanjem. Osnovna enačba za količinsko teorijo se imenuje Fisherjeva enačba ker ga je razvil ameriški ekonomist Irving Fisher.V najpreprostejši obliki izgleda tako:
(M)(V)=(P)(T)kje:M=Denarna zalogaV=Hitrost kroženja (število krat denar preide v roke)P=Povprečna raven cenT=Obseg transakcij z blagom in storitvami
Nekatere variante količinske teorije predlagajo, da inflacija in deflacija pojavijo sorazmerno s povečanjem ali zmanjšanjem ponudbe denarja. Empirični dokazi tega ni pokazal in večina ekonomistov tega stališča ni.
Bolj niansirana različica teorije količin dodaja dve opozorili:
- Novo denar mora dejansko krožiti v gospodarstvu, da povzroči inflacijo.
- Inflacija je relativna, ne absolutna.
Z drugimi besedami, cene so ponavadi višje, kot bi bile sicer, če bi bilo v gospodarske transakcije vključenih več dolarjev.
Izzivi teorije količin
Kejnzijanski in drugi nemonetaristični ekonomisti zavračajo ortodoksne interpretacije količinske teorije. Njihove opredelitve inflacije se bolj osredotočajo na dejansko zvišanje cen, z upoštevanjem ponudbe denarja ali brez nje.
Po mnenju kejnzijskih ekonomistov je inflacija v dveh vrstah: povpraševanje in povpraševanje. Inflacija povpraševanja se pojavi, ko potrošniki povprašujejo po blagu, verjetno zaradi večje denarne mase, hitreje od proizvodnje. Stroškovna inflacija se pojavi, ko se vhodne cene za blago dvignejo, verjetno zaradi večje denarne mase, hitreje, kot se spreminjajo preference potrošnikov.