Opredelitev oznake do modela
Kaj je model za označevanje?
Model po metodi ocenjevanja je metoda določanja cen za določeno naložbeno pozicijo ali portfelj, ki temelji na finančnih modelih. To je v nasprotju s tradicionalnimi tržne znamke vrednotenja, pri katerih tržne cene se uporabljajo za izračun vrednosti, pa tudi za izgube ali dobičke na pozicijah.
Sredstva, ki jih je treba označiti z modelom, nimajo običajnega trga, ki bi zagotavljal natančne cene, ali imajo vrednotenja, ki temeljijo na zapletenem nizu referenčnih spremenljivk in časovnih okvirov. To ustvarja situacijo, v kateri je treba za dodelitev vrednosti sredstvu uporabiti ugibanja in predpostavke, zaradi česar je sredstvo bolj tvegano.
Ključni odlomki
- Model po modelu vključuje dodeljevanje vrednosti sredstvom po finančnih modelih v nasprotju z običajnimi tržnimi cenami.
- Potreba po tem vrednotenju se pojavi zaradi nelikviden premoženja, ki nimajo dovolj velikega trga za določanje cen na trgu.
- Sredstva so ponavadi bolj tvegana, saj njihova vrednost temelji na ugibanju.
- Listinjene hipoteke, ki so prinesle finančna kriza leta 2008 so bile ovrednotene z vrednotenjem po modelu.
- Po finančni krizi morajo vsa podjetja, ki imajo sredstva, vrednotena po modelu po modelu, razkriti.
Razumevanje oznake od modela do modela
Vrednotenja po modelu se uporabljajo predvsem na nelikvidnih trgih za izdelke, s katerimi se ne trguje pogosto. Sredstva po modelu so v bistvu odprta za razlago, kar lahko ustvari tveganje za vlagatelje. Legendarni vlagatelj, Warren Buffett, je to metodo vrednotenja označil za "označevanje mita" zaradi podcenjevanja tveganja.
Nevarnosti sredstev po modelu so se pojavile v času subprime hipoteka zlom leta 2007 zaradi te napačne ocene tveganja in s tem sredstev. Milijarde dolarjev listinjenih hipotekarnih sredstev je bilo treba odpisati v bilanci stanja družb, ker so se predpostavke o vrednotenju izkazale za netočne. Mnoge ocene po modelu so bile likvidne in urejene sekundarnih trgih in zgodovinske privzete ravni. Te predpostavke so se izkazale za napačne, ko se je sekundarna likvidnost izsušila, hipotekarne neplačilne stopnje pa so močno skočile nad normalne ravni.
V veliki meri zaradi težav z bilanco stanja listinjena hipoteka izdelki, Odbor za standarde finančnega računovodstva (FASB) je novembra 2007 izdal izjavo, v kateri od vseh podjetij, s katerimi se javno trguje, zahteva, da jih razkrijejo sredstev v bilancah stanja, ki se opirajo na vrednotenje po modelu, ki se začne v fiskalnem letu 2008 leto.
Prva, druga in tretja stopnja
Izjava FASB 157 uvedla sistem razvrščanja, katerega cilj je vnesti jasnost v finančna sredstva podjetij. Sredstva (pa tudi obveznosti) so razdeljena v tri kategorije:
- 1. stopnja
- 2. stopnja
- 3. stopnja
Sredstva prve stopnje se vrednotijo glede na opazne tržne cene. Ta tržna sredstva vključujejo vrednostne papirje zakladnice, tržne vrednostne papirje, tuje valute, surovine in druga likvidna sredstva, za katera je mogoče zlahka pridobiti trenutne tržne cene.
Sredstva druge stopnje se vrednotijo na podlagi kotiranih cen na neaktivnih trgih in/ali posredno temeljijo na opaznih vložkih, kot so obrestne mere, obrestne mere in krivulje donosa. Korporacijske obveznice, bančna posojila in čez pult (OTC) izvedeni finančni instrumenti spadajo v to kategorijo.
Nazadnje se sredstva tretje stopnje vrednotijo z notranjimi modeli. Cene niso neposredno opazne in pri ocenjevanju vrednosti po modelu je treba upoštevati predpostavke, ki so lahko predmet velikih razlik. Primeri sredstev po znamki so v stiski dolg, zapleten odvodter delnice zasebnega kapitala.