Zakon o bolnih industrijskih podjetjih (SICA): definicija in cilji
Kaj je Zakon o bolnih industrijskih podjetjih (SICA)?
Zakon o bolnih industrijskih podjetjih iz leta 1985 (SICA) je bil ključni del zakonodaje, ki se ukvarja z vprašanjem razširjene industrijske bolezni v Indiji. Zakon o bolnih industrijskih podjetjih (SICA) je bil v Indiji sprejet za odkrivanje nesposobnih (»bolnih«) ali potencialno bolnih podjetij in za pomoč pri njihovi oživitvi, če je to mogoče, ali njihovem zaprtju, če ni. Ta ukrep je bil sprejet za sprostitev naložb, zaklenjenih v nesposobnih podjetjih, za produktivno uporabo drugje.
Ključni zaključki
- Zakon o bolnih industrijskih podjetjih iz leta 1985 (SICA) je bil indijski zakon, sprejet za odkrivanje nesposobnih ("bolnih") podjetij, ki bi lahko predstavljala sistematično finančno tveganje.
- SICA je bil razveljavljen in leta 2003 nadomeščen z Zakonom o razveljavitvi bolnih industrijskih podjetij (posebne določbe) iz leta 2003, ki je omilil nekatere vidike prvotnega zakona in odpravil nekatere problematične dejavnike.
- SICA je bil leta 2016 nato v celoti razveljavljen, deloma zato, ker so se nekatere njegove določbe prekrivale z določbami ločenega zakona, Zakona o gospodarskih družbah iz leta 2013.
Razumevanje zakona o bolnih industrijskih podjetjih (SICA)
Zakon o bolnih industrijskih podjetjih (SICA) je bil sprejet leta 1985 za reševanje kronične težave v indijskem gospodarstvu: industrijske bolezni.
Zakon je opredeljeval bolno industrijsko enoto kot tisto, ki je obstajala vsaj pet let in je imela na koncu katerega koli poslovnega leta akumulirane izgube, ki so enake ali presegajo njeno celotno neto vrednost.
Vzroki za industrijsko bolezen
Zakon o bolnih industrijskih podjetjih (SICA) je opredelil številne notranje in zunanje dejavnike, odgovorne za to epidemijo. Notranji dejavniki znotraj organizacij so vključevali slabo upravljanje, precenjevanje povpraševanja, napačno lokacijo, slab projekt izvajanje, neupravičeno širjenje, osebna ekstravaganca, neuspeh pri posodobitvi in slabo upravljanje dela odnosov. Zunanji dejavniki so vključevali energetsko krizo, pomanjkanje surovin, infrastrukturna ozka grla, neustrezne kreditne zmogljivosti, tehnološke spremembe in svetovne tržne sile.
Industrijska bolezen in gospodarstvo
Razširjene industrijske bolezni vplivajo na gospodarstvo na več načinov. Posledica je lahko izguba državnih prihodkov, vezava redkih virov v bolnih enotah, povečanje neuspešnosti premoženje bank in finančnih institucij, naraščajoča brezposelnost, izguba proizvodnje in revnost produktivnost. SICA je bila izvedena za odpravo teh neugodnih socialno-ekonomskih posledic.
Zakonodaja in določbe SICA
Pomembna določba SICA je bila ustanovitev dveh kvazipravosodnih organov – odbora za industrijsko in finančno obnovo (BIFR), in pritožbeni organ za industrijsko in finančno obnovo (AAIFR). BIFR je bil ustanovljen kot vrhovni odbor za vodenje reševanja vprašanja industrijskih bolezni, vključno z oživitvijo in rehabilitacijo potencialno bolnih enot ter likvidacijo nesposobnih podjetij. AAIFR je bil ustanovljen za obravnavanje pritožb zoper odredbe BIFR.
Razveljavitev zakona o bolnih industrijskih podjetjih
SICA je bila razveljavljena in nadomeščena z Zakonom o razveljavitvi bolnih industrijskih podjetij (posebne določbe) iz leta 2003, ki je oslabil nekatere določbe SICA in zapolnil nekatere vrzeli. Ključna sprememba v novem zakonu je bila, da je bil poleg boja proti industrijskim boleznim namenjen zmanjšanju njihove naraščajoče pojavnosti z zagotavljanjem, da Podjetja se niso zatekla k izjavi o bolezni zgolj zato, da bi se izognila pravnim obveznostim in pridobila dostop do finančnih ugodnosti. institucije.
Razveljavitev SICA je v celoti začela veljati 1. decembra 2016. Delno je bil v celoti razveljavljen, ker so se nekatere njegove določbe prekrivale z Zakonom o gospodarskih družbah iz leta 2013. Zakon o gospodarskih družbah je vključeval ustanovitev nacionalnega sodišča za pravo družb (NCLT) in državnega pritožbenega sodišča za pravo družb (NCLAT). NCLT lahko med drugim obravnava zadeve v zvezi z upravljanjem podjetja, združitvami in sanacijami podjetij. Dodatek k pooblastilu NCLT je Zakonik o insolventnosti in stečaju iz leta 2016, ki določa, da se lahko postopki v primeru insolventnosti podjetij začnejo pred NCLT.