Kaj o obrestnih merah predvideva teorija segmentacije trga?

Teorija segmentacije trga (MST) navaja, da ni razmerja med trgi obveznic z različno zapadlostjo in da obrestne mere vplivajo na ponudbo in povpraševanje po obveznicah. MST meni, da imajo vlagatelji in posojilojemalci pri vlaganju v vrednostne papirje s fiksnim donosom prednost za določene donose. Te preference vodijo do posameznih manjših trgov, za katere veljajo sile in povpraševanje, edinstvene za vsak trg. MST poskuša razložiti obliko krivulja donosa za vrednostne papirje s stalnim donosom enake kreditne vrednosti in državne obveznice z različno zapadlostjo niso medsebojno zamenljivi. Krivuljo donosa torej oblikujejo dejavniki ponudbe in povpraševanja pri vsaki dolžini zapadlosti.

Krivulja donosa obveznic

Krivulja donosa je razmerje med zapadlostjo in donosom obveznic, ki je preslikano na različne Zrelost dolžine. Trg obveznic veliko pozornosti posveča obliki krivulje donosnosti. Krivulja donosa ima tri glavne oblike: normalno, obrnjeno in grbav. Običajen donos se nekoliko dvigne navzgor, kratkoročne obrestne mere pa so nižje od višjih. Normalna krivulja donosa kaže, da vlagatelji pričakujejo, da bo gospodarstvo še naprej raslo. Obrnjena krivulja donosnosti se pojavi, ko so kratkoročne obrestne mere višje od dolgoročnih, in kaže, da vlagatelji pričakujejo, da se bo gospodarstvo upočasnilo, ko bodo centralne banke zaostrile denarno ponudbo. Zmanjšana krivulja donosa kaže mešana pričakovanja glede prihodnosti in je lahko premik iz običajnega v

obrnjena krivulja donosa.

Segmentacija trga obveznic

Po podatkih MST povpraševanje in ponudba obveznic na vsaki stopnji zapadlosti temelji na trenutnem obrestna mera in prihodnja pričakovanja glede obrestnih mer. Trg obveznic je običajno razdeljen na tri glavne segmente glede na dolžino zapadlosti: kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne. Za segmentacijo trga obveznic so zaslužni vlagatelji in posojilojemalci varovanje zapadlosti njihovih sredstev in obveznosti z obveznicami podobnih časovnih okvirov.

Na primer ponudba in povpraševanje po kratkoročnih vladnih in korporativne obveznice odvisne od povpraševanja podjetij po kratkoročnih sredstvih, kot so terjatve in zaloge. Ponudba in povpraševanje po srednje- in dolgoročnih obveznicah z zapadlostjo sta odvisna od družb, ki financirajo večje kapitalske izboljšave. Vlagatelji in posojilojemalci si prizadevajo varovati svoje izpostavljenosti pri vsaki zapadlosti, zato segmenti trga obveznic delujejo neodvisno drug od drugega.

Prednostna teorija habitatov

The prednostna teorija habitatov je sorodna teorija, ki želi razložiti obliko krivulje donosa. Ta teorija pravi, da imajo vlagatelji v obveznice raje dolžino zapadlosti. Vlagatelji bodo gledali zunaj svojega priljubljenega trga le, če je dovolj donosa za kompenzacijo zaradi zaznanega dodatnega tveganja ali neprijetnosti pri nakupu obveznic z različno zapadlostjo dolžine. Če pričakovani donos na dolgoročnejše obveznice presega pričakovanja za kratkoročne obveznice, vlagatelji, ki običajno kupujejo le kratkoročne obveznice, bodo prešli na daljše zapadlosti, da bi dosegli povečanje vrača.